Domačija REIA
Kmetija REIA se nahaja v vasi Neblo v Goriških Brdih, na zahodnem robu Slovenije, ob meji z Italijo. Gričevnato pokrajino zahodno od srednjega toka Soče zamejujeta na severu hriba Korada (806m) in Sabotin (609m), na drugo stran pa se pahljačasto odpira proti furlanski nižini v Italiji. Z vrhov gričev se pogled razprostira od Julijskih in Karnijskih Alp ter Dolomitov v ozadju, do Jadranskega morja. V tej slikoviti pokrajini na stičišču slovanskega in romanskega sveta, so različni tokovi zgodovine postavljali državne meje, delili vasi, kmetije in družine. Danes to delitev presegamo in enoten geografski prostor Brda - Collio dojemamo kot kulturno in enogastronomsko bogastvo.
Naša domačija je v lasti družine Reja že več rodov. Ohranja tradicionalno lokalno arhitekturo. Vsak rod jo je nekoliko preoblikoval, jo posodobil in prilagodil svojemu načinu življenja, pustil svoj odtis, svoj žlahten spomin. V lastnem jedru pa ostaja trdo vsidrana v prvinskost narave. Njen kamen kljubuje času, se prilagaja burji in odpira soncu. Opoka vtkana v zidove, mehča linije in je srž naše pokrajine.
V tem ravnovesju in biodinamični kulturi, ki spoštuje okolje, naravo, zemljo in življenje, gojimo svoje trte, češnje, marelice, kaki, pituralke, oljke... Prizadevamo si ustvarjati celostno, skladno in do vse flore in favne zdravo kmetijstvo. Potrdilo o svoji prijaznosti do narave in poštenosti do kupcev nam dajejo domače in mednarodne kontrolne organizacije za ekološko in biodinamično kmetovanje.
Eko in Demeter certifikat imamo za naše celotno posestvo, ki obsega 15 ha in je ravno pravšnje velikosti družinske kmetije. Obdelovalne površine je 10 ha, od česar sta dve tretjini vinogradov in ena tretjina sadovnjakov z oljčnikom. Tretjina posestva je pokrita z gozdom, ki nam po potrebi daje les za kurjavo in kole za vinograde, večino časa pa predstavlja zatočišče, bivališče gozdnim živalim.
Predanost naravi in pozitivna energija naših prednikov sta še vedno prisotni med nami.
Tri generacije se odpravljajo na delo.
"Pranono" Dolf, "nono" Franko in "tata" Marko.
(okoli 1980)
Zimsko delo v vinogradu - obrezovanje trt.
Na levi "nona" Ada in "nono" Franko, na desni pa družinski štirinožec Collie.
(okoli 1985)
Sedaj nadaljujemo mi.
Vsi naši pridelki - grozdje, oljke in sadje, (češnje, marelice, kaki, pituralke... ) so plod skupnega, družinskega dela in truda. Vendarle pa vsakdo poudari svojo osebno noto na področju, ki mu je najbolj pri srcu.
Diano najbolj veseli pridelava sadja, zlasti lokalnih in avtohtonih sort. Pri predelavi in sušenju sadja še posebej pride do izraza njena izjemna vztrajnost, natančnost in potrpežljivost.
Marko svoje izkušnje in poglede na vinogradništvo in kletarstvo prenaša neposredno že od svojega nonota.
Maja, ki je na Akademiji za likovno umetnost študirala oblikovanje, pa kot svež dih nove generacije, nadaljuje primarno dejavnost biodinamičnega kmetovanja, ter jo združuje, in prepleta s svojo ustvarjalnostjo z oblikovanjem gline, keramike.
Štirinožec Berry pa vsakodnevno skrbi za pozitivno vzdušje doma in v vinogradih.