Kjer se vse začne - vinogradi

 

Naši vinogradi so se skozi rodove spreminjali.

Nekoč zasajeni v vodoravnih vrstah po osončenih bregovih, v oblikah, ki so se kar najbolj prilagajale konfiguraciji tal. Na ozkih in kratkih ročno izkopanih terasicah, po strminah, neštetokrat prehojenih med celoletnim ročnim delom. Okopavani z motikami,

košeni s kosami, povezani z "bakami", ki so rasle

na obrobju. Škropljeni z žveplom in z modro galico,

ki je na akacijevih kolih pustila srebrnomodro patino časa... Po vinogradih so se tu pa tam košatile

mogočne češnje, nekje celo marelice, hruške,

jablane, na robu je morda kraljevala oljka.

V vinogradih je raslo po več sort grozdja skupaj.

Eno je bogato obrodilo, drugo je bilo bolj sladko,

to je dalo tisto potrebno moč, ono je imelo

najprijetnejši vonj... Poznali so jih pod domačimi

imeni tržarka, garganja, pogroznica, polšahica,

pika, ... Nekatere teh sort v manjši meri ohranjamo

še danes. Načini in smernice vzgoje trte, kakor tudi sorte le-teh, so se s časom postopoma dopolnjevali, delo posodabljalo, v griče so se urezale večje terase

in posamezni vinogradi so bili zasajeni le z eno sorto. 

IMG_20200623_200102_edited.jpg

Tudi danes ležijo vsi naši vinogradi na osončenih, zračnih pobočjih in slemenih gričev, kar so najboljše lege za zdravo in lepo grozdje. 
Tla sestavlja laporni peščenjak oziroma fliš, imenovan opoka, ki se pod vplivom padavin in temperaturnih razlik med letom razkraja in spreminja v rodovitno prst. V njenih globinah najde trta dragocene minerale, dolge korenine pa ji dajo veliko odpornost v sušnih obdobjih. 
S potrpljenjem in vztrajnostjo pomagamo trti, da razvije harmonijo z okoljem in energijo, ki jo obdaja, ter da izrazi vse kvalitete svojega terena.
Z obrezovanjem, ki je prilagojeno vsaki trti posebej, jo usmerimo pri odločitvi koliko sadežev nam bo zlahka zmogla dati. Z gnojenjem s hlevskim gnojem in kompostom jo prekrbimo s hrano, ki jo imajo tla, kjer ji je usojeno živeti, gotovo najraje in jo trta najlažje zaužije. Z uporabo biodinamičnih pripravkov stremimo po tem, da se še dodatno krepi vitalnost tal in njena žilavost. Z le najnujnejšim mulčanjem in košnjo trave omogočamo tudi vsem tam živečim žuželkam, da nemoteno opravljajo svoje poslanstvo. 

 

 

 

S sledenjem luninim ciklom in zlasti ritmom narave, ki kažejo najprimernejši čas za najrazličnejša opravila, prispevamo, da je vsako delo še bolj učinkovito. S čim manjšo uporabo težkih strojev na rodovitni zemlji, nikoli na mokri, pustimo armadam živih organizmov v tleh, da jo namesto nas rahljajo in s tem oživljajo. Vinograd se tako tekom leta lažje podvrže in prilagaja zakonom narave, vremenskim spremembam, dokler jeseni ne zaključi svoj letni krog z najboljšim grozdjem, ki ga premore. Takrat imamo pred seboj skupen sad narave

in našega dela minulega leta. Človeka, rastline in zemlje.

IMG_1932.JPG